Za lajšanje blagih vnetij sečil zlata rozga pri nas pridobiva veljavo šele v zadnjem času, saj se je za ta namen tradicionalno najpogosteje uporabljal vedno zeleni gornik (Arctostaphylos uva ursi). Bolj pa je uveljavljena v zahodni Evropi, posebno v Nemčiji, kjer je na trgu veliko različnih zdravil z ekstrakti vseh omenjenih vrst. Vse vrste zlatih rozg vsebujejo učinkovine flavonoide (v orjaški in kanadski zlati rozgi jih je več), triterpenske saponine, k njihovemu učinku pa verjetno pripomorejo še fenolne kisline.
V tradicionalnem zdravilstvu je zel navadne zlate rozge navzoča že več stoletij. Nekoč so jo uporabljali za pospeševanje celjenja ran, danes pa pri vnetjih sečil, težavah s prostato, pri revmi in zunanje pri različnih težavah s kožo.
V znanstveno podprti fitoterapiji pa se pripravki iz zlatih rozg uporabljajo za lajšanje težav pri blagih vnetjih sečnice in mehurja, pri blagih vnetjih ledvic in za preprečevanje nastajanja ledvičnega peska in kamnov. Učinkujejo proti vnetju, blažijo krče gladkih mišic sečil in blago pospešujejo odvajanje vode.
Pripravki iz ekstrakta zlate rozge se uporabljajo pri prvih znakih akutnega vnetja spodnjih sečil (nezapletenih okužbah), kot dopolnilo antibiotičnemu zdravljenju okužb sečil in za lajšanje težav pri kroničnih vnetjih spodnjih sečil. Če v urinu opazimo kri, uporaba teh pripravkov ni primerna. Lahko pa jih uporabljamo za težave z akutnim nezapletenim vnetjem mehurja (cistitisom), ki je pogostejši pri ženskah in katerega znaki so siljenje na vodo, pekoča bolečina pri uriniranju, pogosto odvajanje majhne količine urina, bolečina nad sramno kostjo ter občutek nepopolno izpraznjenega mehurja.