Ranjak, (Anthyllis vulneraria),
rastlinski krasotec z velikimi rumenimi cvetnimi glavicami, ki poživi
domala sleherni travnik je zdravju koristen, prelep in živahen, pa
vendar prezrt pri zeliščarjih, kaj šele pri navadnih smrtnikih.
Zaradi imena, ki nedvoumno nakazuje na njegovo področje uporabe, se
sem ter tja spomnimo nanj pri izpiranju ran, ne zavedamo pa se, da
nam lahko učinkovito očisti tudi kri in podeli še druge moči.
Všeč mi je, ker na enem steblu opaziš popke pred cvetenjem,
cvetove in semena.
Pri nas prične cveteti v maju in ga vidimo tja do konca julija.
Mnogokrat tudi kasneje. Razgibano zemljišče in dostop Sonca nam to
omogoča. Njegova glavičasta socvetja močno spominjajo na socvetja
črne detelje, le da so rumena do rumenkasto oranžna – zaradi
slednjega se ga je posrečeno prijelo ljudsko ime »tarumena
detelja«. Podobne ranjaku so druge rumenocvetne vrste rastlin iz
družine metuljnic, predvsem poljska in zlata detelja, ki pa imata za
večino detelj značilne trojnate liste. Po barvi, nikakor pa ne po
obliki socvetij, je ranjak podoben tudi še eni svoji – nekoliko
bolj čislani sorodnici – medeni detelji. Sicer pa v Sloveniji
raste šest podvrst ranjaka, ki se razlikujejo po obliki listov,
razporeditvi dlačic in barvi cvetov. Najpogostejši je pravi ranjak
(Anthyllis vulneraria ssp. vulneraria), v gorah pa pogosto naletimo
tudi na nizek in z dlakami porasel alpski ranjak (Anthyllis
vulneraria ssp. alpestris).
Čeravno ranjaka v zdravilne namene skorajda ne uporabljajo, je
bil svoj čas čislano in čarovno zelišče. Po starih
verovanjih naj bi varoval ljudi in živino pred uroki, zato so z njim
večkrat v letu pokadili hišo in hlev. Breje krave so polili z
mešanico Tinkture iz ranjaka, saj naj bi olajšal telitev. Tudi
sicer je ranjak kot izvrstna krmna rastlina zelo priljubljen pri
živini. Cvetovi ranjaka so bogata paša za čebele, čmrlje in
metulje.
Že po imenu je sklepati, da so ranjak v ljudskem zdravilstvu
uporabljali predvsem za celjenje ran.
Za celjenje ran Zeliščar Janez Javorski priporoča Mazilo iz
ranjaka. Naše babice, še bolj pa prababice, vedo povedati, da so
ranjak zaradi čistilnega učinka uživali zlasti ob spomladanskem
postu. Za grgranje nakapamo Tinkturo iz ranjaka v tekočino sobne
temperature za lajšanje tegob pri vnetju v žrelu in ustni votlini.
Notranje so z njem krepili želodec in odpravljali zaprtje, reševali
težave s prebavili.
Tinktura iz ranjaka je pakirana v 50
ml stekleni embalaži. Ranjak je nabran in predelan na Javorski
energijski poti na EKO kmetiji Pr Nejc, po receptu babic pod budnim
očesom zeliščarja Janeza Javorskega.
Prehransko dopolnilo.
Ni primerno za otroke.
Trikrat dnevno, pred obroki 19 kapljic v tekočini sobne temperature za težo 70kg.
