Mazilo iz ranjaka (Anthyllis vulneraria) 42ml
Mesec nazaj smo se z veliko vnemo posvečali ta rumeni detelji-
pravi ranjak (Anthyllis vulneraria). Njegova glavičasta socvetja
močno spominjajo na socvetja črne detelje, le da so rumena do
rumenkasto oranžna – zaradi slednjega se ga je posrečeno prijelo
ljudsko ime »tarumena detelja«. Podobne ranjaku so druge
rumenocvetne vrste rastlin iz družine metuljnic, predvsem poljska in
zlata detelja, ki pa imata za večino detelj značilne trojnate
liste. Po barvi, nikakor pa ne po obliki socvetij, je ranjak podoben
tudi še eni svoji – nekoliko bolj čislani sorodnici – medeni
detelji. Sicer pa v Sloveniji raste šest podvrst ranjaka, ki se
razlikujejo po obliki listov, razporeditvi dlačic in barvi cvetov.
Najpogostejši je pravi ranjak (Anthyllis vulneraria ssp.
vulneraria), v gorah pa pogosto naletimo tudi na nizek in z dlakami
porasel alpski ranjak (Anthyllis vulneraria ssp. alpestris).
Varuje pred uroki
Čeravno ranjaka v zdravilne namene skorajda ne uporabljamo,
je bil svoj čas čislano zdravilno in čarovno zelišče. Po starih
verovanjih naj bi varoval ljudi in živino pred uroki, zato so z njim
večkrat v letu pokadili hišo in hlev. Breje krave so polili z
ranjakovim čajem, saj naj bi olajšal telitev. Tudi sicer je ranjak
kot izvrstna krmna rastlina zelo priljubljen pri živini. Obožujejo
ga zlasti ovce. Cvetovi ranjaka so bogata paša za čebele, čmrlje
in metulje
Dekleta so z njegovo pomočjo ohranjala lepo, Mazilo iz ranjaka
(Anthyllis vulneraria) 42mlsijočo polt in odpravlja prve znake
staranja. Tudi ljudje, ki so imeli težave s kožo, so se radi
obračali k ranjaku po pomoč. Ranjak deluje tako, da kožo balansira
in jo pripravi, da zopet začne opravljati svoje prvotne funkcije.
Zaradi slednjega ga vse bolj uporabljajo v naravni kozmetiki.
Mazilo iz ranjaka je pakirano v 42ml
stekleni embalaži. Ranjak je nabran in predelan na Javorski
energijski poti na EKO kmetiji Pr Nejc, po receptu babic pod budnim
očesom zeliščarja Janeza Javorskega. Mazilo je brez konzervansov
in drugih kemičnih primesi.
